Kaj je razlika med podjetnikom in obrtnikom?
Ne ugotavljam kaj je prav in kaj narobe. Skušam razumet, katera pot je zame najboljša.
Razlika med podjetnikom in obrtnikom je v praksi ta, da obrtnik vse kar proda, tudi naredi/izvede sam. Nasprotje temu je podjetnik, ki organizira podjetje v katerem je jasna struktura, hierarhija in razdelitev specifičnih naloge posameznikov. Te so v primeru podjetniške strukture organizacije (pravne osebe) jasno deljene in dodeljene.
Ključ je v specializaciji.
Zakaj je specializacija posameznikov tako pomembna pri ločevanju med podjetnikom in obrtnikom?
To, da nekoga označimo za podjetnika in drugega za obrtnika je ravno specializacija delovnega mesta. Obrtnik s ponosom zabeli: “pri nas vsi vse delamo”, v kontekstu tega, da je vsako delo enako pomembno in, da morajo biti vse roke enako umazane.
Realnost pa je ta, da ravno podjetja, kjer se vsak ukvarja samo s točno določeno nalogo, veljajo za tista, katerim se obeta rast, kakovost in urejenost.
V obrtniških delavnicah pogosto zmanjka čas ravno za ključne elemente, ki bi rokodelsko garažo, spremenili v proizvodno podjetje – razvoj, lastni produkti, marketing in prodaja.
Po drugi strani podjetnik zelo dobro razume, da v momentu, ko neha vlagat v razvoj, prične počasen razkroj svojega podjetja. Enako dobro razume, da brez marketinga ni viden in da brez prodaje ne more hitro in kakovostno sprejet in obdelat naročil.
Slika: obrtnik udobno znotraj svojega (po)polnega kvadrata, ki ga dobro pozna. Ki ga obvlada. Okoli njega dinamične, raznolike stvari, za katerega sploh ne ve da obstajajo. Zid in (po)polnost sta predebela.
Kaj hočem jaz – biti podjetnik ali biti obrtnik?
Po eni strani, bi bil najraje “samo” obrtnik. Samo zato, ker tisti res pravi obrtnik čaka, da delo pride. Če je delo, se pritožuje, da ga je preveč in cele dneve dela. Raje cele dneve gara sam, kot da bi uvedel še nekoga, zaposlil osebo in skrbel za konstantne prihodke oziroma delo. Obrtnik je biti lažje tudi zaradi tega, ker se ne obremenjuješ z rastjo. Skrbiš za to, da je delo maksimalno kakovostno narejeno in da so stranke zadovoljne. Najbolj pomembno je, da obrt obvladaš, vse ostalo pa pride samo.
Ker sam v resnici v ničemer nisem res hud strokovnjak oziroma, nimam specifičnega fokusa na točno določenem področju storitev znotraj digitalnega marketinga, obrtnik niti ne morem bit. Tak pravi digitalni obrtnik. Tako da v resnici mi ta trenutek ne preostane nič drugega, kot da sem podjetnik.
Pa ne samo zato ker mi ne preostane nič drugega. Bolj gre za to, da ko pogledam okoli sebe, je prava redkost nekdo, ki ima sposobnost upravljanja, organizacije, strateškega vodenja, dela z ljudmi in prodaje ter marketinga. Veliko je obrtnikov, ki obdelujejo vsak svoj vrtiček. Malo je podjetnikov, ki vidijo širšo sliko in so pripravljeni za vizijo desetih let ali več, potrpet, se razvijat in gradit ter povezovat.
In tudi slednjega, torej povezovanja, je v tem okolju premalo. Povezujemo se, če se res moramo. Da bi se povezovali, ker razumemo moč povezovanja in skupnega nastopanja na trgu, pa vidim premalo.
Kako vem da hočem biti podjetnik?
Zakaj hočem biti podjetnik?
V osnovi ne gre za titulo. Gre za način razmišljanja. Gre za način organizacije delovnih procesov. Gre za to, da se zavedam, da sam ne morem dovolj hitro, kakovostno in trajnostno narediti vsega kar bi si želel. Oziroma vsega, za kar ocenjujem, da lahko izboljša blagovno znamko ali podjetje.
Kot že rečno, po eni strani, vsega ne morem narediti sam in niti ne znam. Je pa tudi res, da ljudje, ki imajo znanja, ki jih jaz nimam, ne posedujejo sposobnosti, ki so moja ključna prednost: odločnost, zmožnost hitrega in hkrati strateškega razmišljanja ter sposobnost vodenje procesov in ljudi.
Ključno je torej zavedanje, kaj je moj edinstveni vpliv v poslu. In seveda, česa vse ne znam – to mi pove, kakšne posameznike potrebujem v ekipi. V osnovi je idealno, da so kar se da razlikujejo od mene. Kar pa še ne pomeni, da nimajo enakih vrednot in zanimanja.